{"id":2412,"date":"2026-03-20T15:23:22","date_gmt":"2026-03-20T13:23:22","guid":{"rendered":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/?p=2412"},"modified":"2026-03-20T15:23:22","modified_gmt":"2026-03-20T13:23:22","slug":"strategije-za-upravljanje-tekstilnih-odpadkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/blog\/2026\/03\/20\/strategije-za-upravljanje-tekstilnih-odpadkov\/","title":{"rendered":"Strategije za upravljanje tekstilnih odpadkov"},"content":{"rendered":"<p>Prispevek je povzetek tretjega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (<em>usposabljanje izobra\u017eevalcev).<\/em><\/p>\n<h3>Nastajanje in sestava tekstilnih odpadkov<\/h3>\n<p>Direktiva o odpadkih (WFD) dolo\u010da, da morajo dr\u017eave \u010dlanice EU od leta 2025 vzpostaviti lo\u010dene sisteme zbiranja rabljenih tekstilij. Leta 2020 je EU-27 ustvarila 6,95 milijona ton tekstilnih odpadkov (16 kg na osebo):<\/p>\n<ul>\n<li>4,4 kg na osebo je bilo lo\u010deno zbranih za ponovno uporabo in recikliranje<\/li>\n<li>11,6 kg na osebo je kon\u010dalo v me\u0161anih gospodinjskih odpadkih<\/li>\n<li>82 % so bili odpadki po potro\u0161nji (obla\u010dila ali gospodinjske tekstilije)<\/li>\n<li>Preostanek so predstavljali tekstilni odpadki iz proizvodnje ali neprodanih tekstilij<\/li>\n<\/ul>\n<p>Tekstilni odpadki, zbrani iz gospodarskih dejavnosti, in tekstilni odpadki, zbrani iz gospodinjstev (vir: Eurostat), skupaj s tekstilnimi odpadki, ki so kon\u010dali v me\u0161anih gospodinjskih odpadkih (v kg na prebivalca).<\/p>\n<ul>\n<li>Me\u0161ani tekstilni odpadki so ocenjeni na podlagi analiz sestave odpadkov, pri \u010demer v Evropi ni enotne metodologije.<\/li>\n<li>Tur\u010dija \u2013 ni razpolo\u017eljivih podatkov o tekstilu v me\u0161anih komunalnih odpadkih.<\/li>\n<li>Italija je navedla, da je njena \u0161tevilka za odpadke iz gospodarskih dejavnosti precenjena, saj vklju\u010duje netekstilne odpadke, kot so ostanki iz proizvodnje usnja ali sekundarni tekstilni odpadki.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Trenutno na podro\u010dju rokovanja s tekstilnimi odpadki primanjkuje standardizacije, jasnosti in doslednosti glede terminologije, povezane z recikliranjem tekstila. Po zadnjem poro\u010dilu \u00bbTehno-znanstvena ocena mo\u017enosti upravljanja rabljenih in odpadnih tekstilij v Evropski uniji\u00ab (<a href=\"https:\/\/publications.jrc.ec.europa.eu\/repository\/handle\/JRC134586\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">JRC Publications Repository &#8211; Techno-scientific assessment of the management options for used and waste textiles in the European Union<\/a>), skupnega raziskovalnega sredi\u0161\u010da, znanstvene in strokovne slu\u017ebe Evropske komisije, se uporablja naslednja terminologija:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Post-industrijski:<\/strong> Odpadki, nastali med proizvodnjo tekstilnih izdelkov in njihovih predhodnikov.<\/li>\n<li><strong>Pred-potro\u0161ni\u0161ki:<\/strong> Odpadki, nastali v fazi maloprodaje (npr. neprodane tekstilije).<\/li>\n<li><strong>Post-potro\u0161ni\u0161ki:<\/strong> Tekstilije, ki so bile odlo\u017eene po porabi in uporabi s strani dr\u017eavljanov ali kon\u010dnih uporabnikov komercialnih in industrijskih dejavnosti (hoteli, oskrba, avtomobilska industrija itd.), ki se jih pogosto imenuje gospodinjski oziroma komercialni po-potro\u0161ni\u0161ki tekstilni odpadki.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pregled sestave tekstilnih odpadkov glede na kategorije materialov, s posebnim poudarkom na post-potro\u0161ni\u0161kih odpadkih (10,9 Mt\/leto) (doi:10.2760\/6292). Tekstilni odpadki so sestavljeni iz razli\u010dnih frakcij, od katerih ima vsaka druga\u010den potencial za ponovno uporabo in recikliranje:<\/p>\n<ul>\n<li>48% skupnih post-potro\u0161ni\u0161kih odpadkov predstavljajo obla\u010dila (ve\u010d kot 50% sestavljajo jakne in pla\u0161\u010di, puloverji in vmesne plasti, hla\u010de in kratke hla\u010de ter majice s kratkimi rokavi)<\/li>\n<li>36% so tehni\u010dne tekstilije<\/li>\n<li>16% so gospodinjske tekstilije in preproge<\/li>\n<\/ul>\n<p>70% vlaken v post-potro\u0161ni\u0161ki odpadkov sestavlja bomba\u017e (34%), poliester (29%) in poliamid (7%). Ne-tekstilni materiali (usnje, kovine v zadrgah, ostala pozamentarija itd.) predstavljajo 11% skupne mase tekstilnih odpadkov.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-2313\" title=\"verdemed3.1\" src=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verdemed3.1-300x169.png\" alt=\"verdemed3.1\" width=\"676\" height=\"381\" srcset=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verdemed3.1-300x169.png 300w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verdemed3.1-539x303.png 539w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verdemed3.1.png 609w\" sizes=\"auto, (max-width: 676px) 100vw, 676px\" \/><\/p>\n<p>Leta 2023 je bila sprejeta nova sprememba s poudarkom na tekstilnih odpadkih, ki predlaga obvezno in usklajeno raz\u0161irjeno odgovornost proizvajalcev (EPR), ki bi proizvajalce naredila odgovorne za celoten \u017eivljenjski cikel njihovih izdelkov. Proizvajalci bi imeli finan\u010dne obveznosti, dolo\u010dene glede na reciklabilnost in okoljski vpliv njihovih tekstilnih izdelkov \u2013 koncept, znan kot \u00bbeko-modulacija\u00ab.<\/p>\n<p>Sheme EPR morajo spodbujati uvajanje praks ponovne uporabe in popravil, ki so prepoznane kot okoljsko trajnostnej\u0161e od recikliranja in prina\u0161ajo tudi dru\u017ebeno-ekonomske koristi (<a href=\"https:\/\/www.stichtingupvtextiel.nl\/en\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Homepage &#8211; Stichting UPV Textiel<\/a>).<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-2314\" title=\"epr3\" src=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/epr3-294x300.png\" alt=\"epr3\" width=\"294\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/epr3-294x300.png 294w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/epr3.png 417w\" sizes=\"auto, (max-width: 294px) 100vw, 294px\" \/><\/p>\n<p>Ve\u010d na: <a href=\"https:\/\/www.stichtingupvtextiel.nl\/en\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Homepage &#8211; Stichting UPV Textiel<\/a><\/p>\n<h3>Strategije upravljanja odpadkov<\/h3>\n<p>Povpre\u010dna stopnja zbiranja tekstilnih odpadkov v Evropi zna\u0161a 12%; preostalo kon\u010da v me\u0161anih komunalnih odpadkih in se posledi\u010dno odlaga na odlagali\u0161\u010dih ali se\u017eiga.<\/p>\n<p>Z uvedbo uredbe EU o lo\u010denem zbiranju tekstilnih odpadkov do leta 2025 se pri\u010dakuje pove\u010danje stopenj zbiranja tekstilij iz gospodinjstev. Optimizacija sistemov zbiranja za doseganje visokih stopenj zbiranja in dobrih pogojev za ponovno uporabo je \u0161e v razpravi \u2013 na primer bolj\u0161e predrazvr\u0161\u010danje s strani stanovalcev za razlikovanje med tekstilijami, primernimi za ponovno uporabo, in tistimi, ki to niso.<\/p>\n<p>Recikliranje po Direktivi o odpadkih pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadni materiali predelajo v izdelke, materiale ali snovi za prvotne ali druge namene. Od 100 milijard obla\u010dil, ki se proizvedejo vsako leto, jih 73 % kon\u010da se\u017eganih ali na odlagali\u0161\u010dih, le 1 % pa se reciklira. Po podatkih Fundacije Ellen MacArthur se vsako sekundo na odlagali\u0161\u010de ali v se\u017eigalnico odpelje en tovornjak tekstila. Recikliranje tekstila je klju\u010dno za zmanj\u0161anje odpadkov, ohranjanje materialov v obtoku in obnovo narave.<\/p>\n<p>Mehansko recikliranje je dobro uveljavljen in \u0161iroko uporabljan postopek za recikliranje tekstila v nove preje. Uporablja tehnike fizi\u010dne predelave, vklju\u010dno z drobljenjem tekstila na manj\u0161e kose, za recikliranje pred- in po-potro\u0161ni\u0161kega tekstila v nove reciklirane preje, ki se lahko ponovno vklju\u010dijo v modno dobavno verigo. Obstaja tudi termomehansko recikliranje, pri katerem se sinteti\u010dna vlakna talijo za proizvodnjo granul, ki se uporabijo za predenje novih vlaken. Postopek ponovnega taljenja ima stroge zahteve, saj ne prena\u0161a onesna\u017eenja s povr\u0161inskimi obdelavami, prahom ali umazanijo.<\/p>\n<p>Kemi\u010dno recikliranje je lahko v zaprtem krogu (material se reciklira v enak izdelek), npr. za \u010disti poliester (PET) in najlon-6 materiale, ali v odprtem krogu (material se reciklira v druga\u010dno kategorijo izdelka), npr. za bomba\u017ene materiale, katerih kon\u010dni produkt je celulozna pulpa, ki se lahko regenerira v nova vlakna na osnovi celuloze, kot so viskoza, lyocell ali druge oblike rajona. Poleg re\u0161itev za \u010disti poliester in celulozna obla\u010dila so pomembne tudi druge mo\u017enosti kemi\u010dnega recikliranja, saj je velik dele\u017e obla\u010dil me\u0161anih tekstilij z dvema ali ve\u010d vrstami vlaken. V industriji trenutno poteka pritisk za spodbujanje inovacij na podro\u010dju kemi\u010dnega recikliranja za me\u0161ane po-potro\u0161ni\u0161ke odpadke, pri \u010demer prihajajo\u010do zakonodajo to prizadevanje dodatno pospe\u0161uje in podpira.<\/p>\n<h3>Podatkovna baza za sortiranje in recikliranje tekstila<\/h3>\n<p>WRAP (nevladna organizacija za podnebne ukrepe) je razvila eno od najbolj celovitih odprtokodnih podatkovnih baz, ki zajema ve\u010d kot 200 sortirnikov tekstila, predprocesnih obratov, reciklatorjev in predilcev preje (ki delajo z recikliranimi vlakni) v Zdru\u017eenem kraljestvu in Evropi (<a href=\"https:\/\/airtable.com\/appHr39OzGJywew0j\/shr8Ngc3JEAGtGSDy\/tbl7pBGFWDXP01FmS\/viw5GB3B8Q1fqkDZQ\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Airtable &#8211; WRAP Textiles Sorting and Recycling Database<\/a>)<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-2315\" title=\"verd34\" src=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-300x153.png\" alt=\"verd34\" width=\"822\" height=\"419\" srcset=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-300x153.png 300w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-1024x523.png 1024w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-768x392.png 768w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-1536x785.png 1536w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34-700x358.png 700w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verd34.png 1613w\" sizes=\"auto, (max-width: 822px) 100vw, 822px\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prispevek je povzetek tretjega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (usposabljanje izobra\u017eevalcev). Nastajanje in sestava tekstilnih odpadkov Direktiva o odpadkih (WFD) dolo\u010da, da morajo dr\u017eave \u010dlanice EU od leta 2025 vzpostaviti&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":2413,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2412","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oikodomisi-dynamikou-m3"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2412","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2412"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2412\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2414,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2412\/revisions\/2414"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2413"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2412"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2412"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2412"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}