{"id":2401,"date":"2026-03-20T15:16:08","date_gmt":"2026-03-20T13:16:08","guid":{"rendered":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/?p=2401"},"modified":"2026-03-20T15:16:08","modified_gmt":"2026-03-20T13:16:08","slug":"strategije-eko-dizajna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/blog\/2026\/03\/20\/strategije-eko-dizajna\/","title":{"rendered":"Strategije eko-dizajna"},"content":{"rendered":"

Prispevek je povzetek drugega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (usposabljanje izobra\u017eevalcev).<\/em><\/p>\n

Uvod v na\u010dela okoljsko primerne zasnove izdelkov<\/h3>\n

80% okoljskega odtisa izdelka je dolo\u010denega \u017ee v fazi na\u010drtovanja izdelka.<\/p>\n

Spodnja tabela prikazuje primerjavo tradicionalne (linearne) zasnove izdelka v primerjavi\u00a0 s kro\u017enim na\u010drtovanjem.<\/p>\n

\"verde2.1\"<\/p>\n

Uporaba naprednih tehnologij, kot so 3D Eco-Design, 3D skenerji in 3D tiskalniki, bistveno prispeva k zmanj\u0161evanju odpadkov, k \u010demur dodatno pripomore tudi premi\u0161ljena izbira trajnostnih materialov. Svetovna proizvodnja vlaken se je v zadnjih dveh desetletjih skoraj podvojila \u2013 s 58 milijonov ton leta 2000 na 116 milijonov ton leta 2022 \u2013 kar ima vse ve\u010dje posledice za ljudi in planet. Hkrati nara\u0161\u010da ozave\u0161\u010denost o nujnosti odgovornej\u0161e rabe virov in potrebi po lo\u010devanju gospodarske rasti od porabe naravnih virov.<\/p>\n

Okoljska merila trajnosti:<\/h3>\n
    \n
  • Obnovljivost:<\/strong> Prednost materialom, ki se lahko hitro naravno obnavljajo, pred sinteti\u010dnimi vlakni iz fosilnih goriv. Prednost torej ekolo\u0161kemu bomba\u017eu, konoplji in bambusu.<\/li>\n
  • Okoljski vpliv:<\/strong> Upo\u0161tevanje vpliva pridobivanja surovin, emisij toplogrednih plinov in porabe vode.<\/li>\n
  • Odpadki in onesna\u017eevanje:<\/strong> Zmanj\u0161anje nastajanja odpadkov in izbira materialov, ki jih je mogo\u010de u\u010dinkovito reciklirati.<\/li>\n
  • Upravljanje ob koncu \u017eivljenjske dobe:<\/strong> Materiali iz katerih so izdelani izdelki naj bodo reciklabilni ali biorazgradljivi. Bistvenega pomena je razumevanje biorazgradljivosti bio-osnovih materialov.<\/li>\n<\/ul>\n

    Pove\u010danje uporabe recikliranih vlaken (recikla\u017ea iz tekstila v tekstil) je klju\u010dna strategija za doseganje 45% zmanj\u0161anja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Poliester je imel leta 2022 najvi\u0161ji dele\u017e recikliranih vlaken, in sicer okoli 14%. Okoli 99% recikliranega poliestra je izviralo iz PET steklenic. Tr\u017eni dele\u017e recikliranih umetnih celuloznih vlaken (MMCF) se bo v prihodnjih letih predvidoma pove\u010dal.<\/p>\n

    Ekonomski vidiki trajnosti<\/h3>\n
      \n
    • Stro\u0161kovna u\u010dinkovitost:<\/strong> Stro\u0161ki surovin in proizvodnje morajo biti razumni za gospodarsko trajnostnost.\n
        \n
      • Stro\u0161ki materiala\/ surovine.<\/li>\n
      • Stro\u0161ki, povezani s predelavo in proizvodnjo izdelkov.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n
      • Tr\u017ena razpolo\u017eljivost:<\/strong> Materiali morajo biti zanesljivo dostopni brez ve\u010djih nihanj cen.\n
          \n
        • Zanesljivost in stabilnost dobave materiala.<\/li>\n
        • Zmo\u017enost pove\u010danja proizvodnje za zadovoljevanje povpra\u0161evanja brez bistvenih povi\u0161anj stro\u0161kov.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n
        • Dolgoro\u010dna vzdr\u017enost:<\/strong> Materiali morajo biti trajni in zahtevati nizke stro\u0161ke vzdr\u017eevanja, da ostanejo stro\u0161kovno u\u010dinkoviti skozi \u010das.\n
            \n
          • Dolgo\u017eivost in robustnost materiala v predvidenem podro\u010dju uporabe.<\/li>\n
          • Stro\u0161ki, povezani z vzdr\u017eevanjem materiala oziroma izdelka skozi njegovo \u017eivljenjsko dobo.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

            Kako lahko trajnostne materiale vklju\u010dimo v na\u010drtovanje tekstilnih izdelkov, ne da bi pri tem ogrozili kakovost in funkcionalnost?<\/h3>\n

            Pri na\u010drtovanju trajnostnih tekstilnih izdelkov je klju\u010dno upo\u0161tevanje celotne \u017eivljenjske dobe izdelka \u2013 od pridobivanja surovin do odlaganja ob koncu \u017eivljenjske dobe. Izdelki naj bodo zasnovani tako, da jih je mogo\u010de enostavno reciklirati ali kompostirati, pri \u010demer je priporo\u010dljivo zmanj\u0161ati uporabo sinteti\u010dnih vlaken, plasti\u010dnih gumbov in drugih nerazgradljivih elementov. Razvoj infrastrukture in tehnologij za u\u010dinkovito zbiranje, sortiranje in predelavo tekstilij ter spodbujanje sistemov zaprtega kroga sta temeljni predpogoj za odgovorno ravnanje z odpadki. Vsemu temu botruje sodelovanje v celotni dobavni verigi \u2013 med proizvajalci, dobavitelji in oblikovalci \u2013 ki omogo\u010da razvoj standardiziranih praks, certifikatov in inovacij v znanosti o materialih. Poleg tega je izobra\u017eevanje potro\u0161nikov o prednostih trajnostnih tekstilijah, njihovi negi in pravilnem odlaganju klju\u010dno za pove\u010danje okoljskih koristi, k \u010demur prispeva tudi jasno ozna\u010devanje in premi\u0161ljene tr\u017eenjske strategije, ki potro\u0161nikom pomagajo pri sprejemanju informiranih odlo\u010ditev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Prispevek je povzetek drugega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (usposabljanje izobra\u017eevalcev). Uvod v na\u010dela okoljsko primerne zasnove izdelkov 80% okoljskega odtisa izdelka je dolo\u010denega \u017ee v fazi na\u010drtovanja izdelka. Spodnja…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":2402,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2401","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oikodomisi-dynamikou-m3"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2401","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2401"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2401\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2403,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2401\/revisions\/2403"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2402"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2401"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2401"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}