{"id":2388,"date":"2026-03-20T15:06:01","date_gmt":"2026-03-20T13:06:01","guid":{"rendered":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/?p=2388"},"modified":"2026-03-20T15:06:01","modified_gmt":"2026-03-20T13:06:01","slug":"globalna-regulativa-in-standardi-ter-evropska-zakonodaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/blog\/2026\/03\/20\/globalna-regulativa-in-standardi-ter-evropska-zakonodaja\/","title":{"rendered":"Globalna regulativa in standardi ter evropska zakonodaja"},"content":{"rendered":"

Prispevek je povzetek prvega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (usposabljanje izobra\u017eevalcev).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

1. UNFCC (COP):<\/strong> Se nana\u0161a na mednarodno sre\u010danje konvencije Zdru\u017eenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki se osredoto\u010da na podnebje. To je glavno odlo\u010devalsko telo UNFCCC, ki vklju\u010duje predstavnike vseh dr\u017eav \u010dlanic UNFCCC, in se praviloma odvija vsako leto.<\/p>\n

2. Agenda Zdru\u017eenih narodov za trajnostni razvoj 2030 (2015):<\/strong> To je celovit akcijski na\u010drt, ki izpostavlja klju\u010dne globalne izzive, ki jih je treba nasloviti za mir in blaginjo. Osrednji del te agende predstavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki zajemajo \u0161irok nabor medsebojno povezanih ciljev, osredoto\u010denih na socialno, gospodarsko in okoljsko trajnostnost.<\/p>\n

3. Pari\u0161ki sporazum \u2013 COP21 (2016):<\/strong> To je pravno zavezujo\u010da mednarodna pogodba o podnebnih spremembah, ki je bila podpisana leta 2015 in je za\u010dela veljati leta 2016. Skupno 196 pogodbenic na COP21 se je dogovorilo o splo\u0161nem cilju, da se porast povpre\u010dne globalne temperature omeji na 2 \u00b0C nad predindustrijsko ravnjo, pri \u010demer si je treba prizadevati za omejitev na 1,5 \u00b0C.<\/p>\n

4. Listina modne industrije UNFCCC za podnebne ukrepe \u2013 COP24 (2018):<\/strong> To je pobuda v okviru konvencije Zdru\u017eenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki je bila predstavljena na COP24 v Katowicah. Njen namen je spodbuditi modno industrijo k doseganju ni\u010delnih neto emisij do leta 2050 in usklajenosti s cilji Pari\u0161kega sporazuma. Podpisniki te listine se zavezujejo k 16 razli\u010dnim ciljem, med katerimi je tudi zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov za 30% do leta 2030.<\/p>\n

5. Zavezni\u0161tvo Zdru\u017eenih narodov za trajnostno modo (2019):<\/strong> To je pobuda agencij ZN in drugih zavezni\u0161kih organizacij, katere cilj je usklajevanje ukrepov in izbolj\u0161anje sodelovanja v modnem sektorju z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Zajema celotno vrednostno verigo s poudarkom na okoljskih in socialnih vpra\u0161anjih.<\/p>\n

6. Koalicija za trajnostno obla\u010dilno industrijo (2009):<\/strong> To je globalna neprofitna zaveza podjetij iz obla\u010dilne, obutvene in tekstilne industrije, nevladnih organizacij ter akademskih institucij, ki si prizadevajo za spodbujanje trajnosti v modni industriji z oblikovanjem univerzalnega pristopa k merjenju in ocenjevanju trajnostne uspe\u0161nosti \u2013 indeksa Higg.<\/p>\n

7. Modni pakt (2019):<\/strong> To je globalna koalicija izvr\u0161nih direktorjev vodilnih modnih podjetij, ki so se zavezali k vrsti na znanosti temelje\u010dih okoljskih ciljev, osredoto\u010denih na tri glavne stebre: bla\u017eenje podnebnih sprememb, obnovo biotske raznovrstnosti in varstvo oceanov. Cilj je, da pakt sprejme 20% modne industrije. Danes ima Modni pakt pribli\u017eno 60 \u010dlanov med izvr\u0161nimi direktorji in ve\u010d kot 160 blagovnih znamk.<\/p>\n

Evropska zakonodaja<\/h3>\n

Obstajata dve vrsti zakonodaje, ki ju lahko predlaga EU: uredbe in direktive.<\/p>\n

Uredbe delujejo kot zakon, ki se neposredno uporablja v vsaki dr\u017eavi \u010dlanici EU v nespremenjeni obliki. Direktive pa dolo\u010dajo cilj, ki ga morajo dose\u010di vse dr\u017eave \u010dlanice EU. Po sprejetju direktive ima vsaka dr\u017eava \u010dlanica na voljo 2 leti, da oblikuje lastno zakonodajo o tem, kako dose\u010di ta cilj. Delegirani akti so oblika sekundarne zakonodaje, ki EU omogo\u010da dopolnitev ali spremembo dolo\u010denih nebistvenih elementov zakonodajnega akta.<\/p>\n

Tako uredbe kot direktive morajo prestati zakonodajni postopek EU, ki se za\u010dne s predlo\u017eitvijo zakonodajnega predloga s strani Evropske komisije. Predlog nato pregleda, sprejme, zavrne ali po potrebi spremeni Evropski parlament in Svet EU. Zakonodaja je sprejeta le, \u010de se obe instituciji strinjata z besedilom.<\/p>\n

\"verdemed5\"<\/p>\n

Uredba (EU) \u0161t. 1007\/2011<\/h3>\n

O imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in ozna\u010devanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73\/44\/EGS in direktiv 96\/73\/ES in 2008\/121\/ES Evropskega parlamenta in Sveta (L_2011272SL.01000101.xml<\/a>).<\/p>\n

Ta uredba dolo\u010da smernice za poimenovanje tekstilnih vlaken in njihovo opredelitev ter vzpostavlja standard za etiketiranje sestave tekstila z namenom zagotavljanja to\u010dnih informacij potro\u0161nikom. Poleg tega zajema zahteve glede etiketiranja tekstilnih izdelkov, ki vsebujejo ne-tekstilne sestavine \u017eivalskega izvora. Dolo\u010da tudi analiti\u010dne metode za preverjanje to\u010dnosti informacij na etiketah ali oznakah.<\/p>\n

Ta uredba ne zajema drugih podro\u010dij etiketiranja poleg sestave vlaken, kar je privedlo do tega, da so razli\u010dne dr\u017eave sprejele razli\u010dne ukrepe in s tem pove\u010dale kompleksnost.<\/p>\n

Glede na strategijo EU za trajnostni in kro\u017eni tekstil Evropska komisija razmi\u0161lja o sprejetju predloga za revizijo uredbe do konca leta 2025. Namen revizije je zagotoviti regulativno jasnost in doslednost, bolj\u0161o identifikacijo vlaken ob upo\u0161tevanju novih materialov v razvoju ter vklju\u010diti tehnologije digitalnega etiketiranja.<\/p>\n

Uredba 1907\/2006<\/h3>\n

O registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (eur-lex.europa.eu\/legal-content\/SL\/TXT\/PDF\/?uri=CELEX:32006R1907)<\/a><\/p>\n

Ta uredba vzpostavlja okvir za varovanje zdravja ljudi in okolja pred potencialno nevarnimi kemikalijami. Odgovornost za zagotavljanje varnostnih informacij o kemikalijah, ki se uporabljajo ali prodajajo, prenese na industrijo. Proizvajalci in uvozniki morajo svoje kemikalije ter njihove lastnosti in druge informacije registrirati v bazi podatkov Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Skladnost z uredbo REACH je klju\u010dna za dostop na trg znotraj Evropskega gospodarskega prostora.<\/p>\n

EU Zeleni dogovor (2019)<\/h3>\n

Evropski zeleni dogovor je strate\u0161ki okvir, katerega glavni cilj je, da EU do leta 2050 dose\u017ee oglji\u010dno nevtralnost, hkrati pa ohrani sodobno in konkuren\u010dno gospodarstvo, lo\u010deno od porabe virov. Slu\u017ei kot na\u010drt, ki usmerja oblikovanje drugih dokumentov \u2013 tako regulativnih kot neregulativnih (The European Green Deal – European Commission<\/a>).<\/p>\n

Akcijski na\u010drt za kro\u017eno gospodarstvo<\/h3>\n

Ta na\u010drt je pobuda Evropske unije, katere cilj je pospe\u0161iti prehod na gospodarski model, v katerem dejavnosti niso odvisne od pridobivanja novih surovin in ne proizvajajo odpadkov. Slu\u017ei kot na\u010drt za usmerjanje zakonodaje EU in usklajevanje med posameznimi zakonodajnimi akti (EU Circular Economy Action Plan \u2013 The Environment Consultant<\/a>).<\/p>\n

Strategija EU za trajnostni in kro\u017eni tekstil \u2013 2022<\/h3>\n

EU je ob prepoznavanju pomena tekstilne industrije razvila posebno strategijo za tekstil z namenom uresni\u010devanja zavez iz Evropskega zelenega dogovora, Akcijskega na\u010drta za kro\u017eno gospodarstvo (CEAP) in Evropske industrijske strategije. Cilj je, da bi bili do leta 2030 vsi tekstilni izdelki, ki se dajejo na trg EU, trajni, popravljivi, reciklabilni, v veliki meri izdelani iz recikliranih vlaken, brez nevarnih snovi ter proizvedeni ob spo\u0161tovanju okolja in socialnih pravic.<\/p>\n

V okviru te strategije je bil predlagan sklop regulativnih in neregulativnih ukrepov. Med neregulativnimi so kampanja \u00bbReset the Trend\u00ab, Prehodni na\u010drt za tekstilni ekosistem, Evropska platforma dele\u017enikov za kro\u017eno gospodarstvo ter razpisi v okviru programa Obzorje Evropa (Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2023 o strategiji EU za trajnostne in kro\u017ene tekstilne izdelke (2022\/2171(INI))<\/a>).<\/p>\n

Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov (ESPR) \u2013 2024<\/h3>\n

Nadgrajuje prej\u0161njo Direktivo o okoljsko primerni zasnovi, ki je v glavnem zajemala energijsko povezane izdelke, ter vzpostavlja okvir za bistveno izbolj\u0161anje njihove kro\u017enosti, energetske u\u010dinkovitosti in drugih vidikov okoljske trajnostnosti ter njihove sledljivosti. Glavne zna\u010dilnosti ESPR so merila okoljsko primerne zasnove izdelkov, zakonodaja glede neprodanega blaga in uvedba digitalnega produktnega potnega lista (L_202401781SL.000101.fmx.xml<\/a>).<\/p>\n

Vklju\u010duje torej:<\/p>\n