{"id":2385,"date":"2026-03-20T15:03:04","date_gmt":"2026-03-20T13:03:04","guid":{"rendered":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/?p=2385"},"modified":"2026-03-20T15:03:04","modified_gmt":"2026-03-20T13:03:04","slug":"okoljske-in-druzbene-posledice-tekstilne-industrije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/blog\/2026\/03\/20\/okoljske-in-druzbene-posledice-tekstilne-industrije\/","title":{"rendered":"Okoljske in dru\u017ebene posledice tekstilne industrije"},"content":{"rendered":"<p>Prispevek je povzetek prvega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (<em>usposabljanje izobra\u017eevalcev).<\/em><\/p>\n<p>Izraz \u00bbokoljski odtis\u00ab zajema ekolo\u0161ki vpliv \u010dlove\u0161kih dejavnosti in razkriva, v kolik\u0161ni meri na\u0161e dejavnosti vplivajo na naravno okolje. V kontekstu tekstilne industrije okoljski odtis pomeni kumulativni vpliv tekstilnih proizvodnih procesov na okolje, ki vklju\u010duje porabo virov,\u00a0 onesna\u017eevanje in nastajanje odpadkov. Poraba virov v tekstilni industriji je pomemben okoljski problem, ki vpliva na porabo vode, zemlje, energije in surovin.<\/p>\n<p>V letu 2020 je poraba tekstila na osebo v EU povpre\u010dno zahtevala 9 kubi\u010dnih metrov vode, 400 kvadratnih metrov zemlje in 391 kilogramov surovin (Evropski parlament, 2021).<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-2270\" title=\"verde3\" src=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde3-300x160.png\" alt=\"verde3\" width=\"433\" height=\"231\" srcset=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde3-300x160.png 300w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde3-768x410.png 768w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde3-700x374.png 700w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde3.png 800w\" sizes=\"auto, (max-width: 433px) 100vw, 433px\" \/><\/p>\n<p><em>Ve\u010d: <a href=\"https:\/\/www.eea.europa.eu\/en\/topics\/in-depth\/textiles\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Textiles | In-depth topics | European Environment Agency (EEA)<\/a><\/em><\/p>\n<h3>Poraba vode<\/h3>\n<p>Vpliv tekstilne industrije na vodne vire sega dale\u010d preko njenega 10-odstotnega dele\u017ea v svetovni porabi vode. Voda ima klju\u010dno vlogo, zlasti v procesih, kot so pranje, barvanje in dodelava.<\/p>\n<p>Te faze pogosto vklju\u010dujejo obse\u017eno porabo vode za \u010di\u0161\u010denje tkanin, nana\u0161anje barvil in kon\u010dnih obdelav ter doseganje \u017eelenih tekstur in videza. Na \u017ealost ta odvisnost od vode pogosto vodi do znatnega izpusta odpadne vode, polne kemikalij, barvil in drugih onesna\u017eevalcev, kar predstavlja resne okoljske izzive.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-2271\" title=\"verde4\" src=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde4-300x120.png\" alt=\"verde4\" width=\"490\" height=\"196\" srcset=\"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde4-300x120.png 300w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde4-700x281.png 700w, https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2026\/03\/verde4.png 716w\" sizes=\"auto, (max-width: 490px) 100vw, 490px\" \/><\/p>\n<p><em>Vir: Assessing environmental impact of textile production with water alkalization footprint<\/em><br \/>\n<em>(Chen at al., 2020)<\/em><\/p>\n<h3>Poraba energije:<\/h3>\n<p>Poraba energije v tekstilni industriji se razteza \u010dez celoten proizvodni cikel, od proizvodnje do prevoza, kar znatno prispeva k vplivu na okolje. Proizvodni procesi v tekstilni industriji zahtevajo velike koli\u010dine energije za predelavo surovin v kon\u010dne tekstilne izdelke. Poleg tega se energija porablja za prevoz surovin do proizvodnih obratov, prevoz kon\u010dnih izdelkov na trg in transport odpadkov, ki nastanejo med proizvodnjo, do odlagali\u0161\u010d.<\/p>\n<h3>Poraba surovin<\/h3>\n<p>Odvisnost tekstilne industrije od surovin, kot sta nafta in plin, poudarja njeno pomembno vlogo v svetovni porabi virov. Industrija, ki predstavlja pribli\u017eno 1,35 % svetovne porabe nafte, je odvisna od fosilnih goriv ne le za proizvodnjo energije, ampak tudi za proizvodnjo sinteti\u010dnih vlaken. Proizvodnja sinteti\u010dnih vlaken prispeva k emisijam toplogrednih plinov in degradaciji okolja, povezani s pridobivanjem in predelavo fosilnih goriv.<\/p>\n<p>Poleg tega imata pridobivanje in predelava surovin, kot je bomba\u017e, pomembne posledice za okolje. Pridelava bomba\u017ea je \u0161e posebej znana po intenzivni uporabi vode in pesticidov, saj porabi ve\u010d pesticidov kot katerakoli druga kultura. Ocenjuje se, da bomba\u017e predstavlja 25 % svetovne porabe insekticidov in 10 % celotne porabe pesticidov.<\/p>\n<h3>Regulacija dela in delovnih pogojev v tekstilni industriji<\/h3>\n<p>Tekstilna industrija v mnogih dr\u017eavah predstavlja temelj gospodarskega razvoja in zaposlovanja. V mnogih dr\u017eavah v razvoju so tekstilne tovarne znane po slabih delovnih pogojih, neregulirani delovni politiki, nizkih pla\u010dah in neustreznim varnostnim ukrepom.<\/p>\n<p>Otro\u0161ko delo ostaja prisotno v tekstilnem sektorju, zlasti v ekonomsko \u0161ibkej\u0161ih dr\u017eavah s slabo delovno zakonodajo. Mednarodna organizacija dela (International Labour organisation &#8211; LIO) otro\u0161ko delo na splo\u0161no opredeljuje kot \u201edelo, ki ga opravljajo \u00a0posamezniki med 5. in 18. letom starosti in ki kr\u0161i \u010dlovekove pravice, varnost ter mo\u017enosti izobra\u017eevanja&#8221;.<\/p>\n<h3>Koraki proti trajnostni tekstilni industriji: Ni\u017eanje globalnega okoljskega vpliva<\/h3>\n<p>Naslavljanje okoljskega odtisa tekstilne industrije v globalnem merilu zahteva ve\u010dplasten pristop, ki vklju\u010duje trajnostne prakse, tehnolo\u0161ke inovacije in sistemske spremembe v celotni dobavni verigi.<\/p>\n<p>Spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks v procesu pridobivanja naravnih surovin (bomba\u017e, lan, volna\u2026), vklju\u010dno z ekolo\u0161kim kmetovanjem in omejeno uporabo sredstev za zatiranje \u0161kodljivcev, lahko bistveno zmanj\u0161a uporabo pesticidov in gnojil. Poudarjanje in spodbujanje gojenja alternativnih, manj intenzivnih vlaken, kot sta konoplja in bambus, lahko prav tako ni\u017ea okoljsko obremenitve.<\/p>\n<p>Poleg tega lahko raziskovanje drugih naravnih virov iz kmetijsko-\u017eivilske verige, kot so kmetijski ostanki in stranski proizvodi, postane nov trajnosten in inovativen pristop za tekstilno industrijo.<\/p>\n<p>Napredek v procesih tekstilne proizvodnje z uvajanjem \u010distej\u0161ih tehnologij in vpeljavo obnovljivih virov energije je klju\u010dnega pomena. Sistemi zaprtega kroga in uporaba nestrupenih kemikalij bi morali postati standardna praksa za zmanj\u0161anje nevarnih odpadkov in emisij.<\/p>\n<h3>Koraki proti bolj eti\u010dnim delovnim praksam in pogojem dela v globalni tekstilni industriji<\/h3>\n<ul>\n<li>Krepitev preglednosti in odgovornosti v celotni dobavni verigi: Uvedba tehnologije blockchain lahko omogo\u010di sledenje materialom in delovnim praksam v realnem \u010dasu ter zagotovi odgovornost na vsaki stopnji proizvodnje.<\/li>\n<li>Spodbujanje sodelovanja: Sodelovanje med blagovnimi znamkami, proizvajalci in organizacijami za varstvo delavskih pravic je klju\u010dno za doseganje pomembnih sprememb.<\/li>\n<li>Krepitev regulativnih okvirov in uveljavljanje delovne zakonodaje: To sta bistvena koraka k spodbujanju dostojnih delovnih pogojev. Vlade morajo sprejeti in uveljaviti delovne predpise, vklju\u010dno z zakoni o minimalni pla\u010di, omejitvami delovnega \u010dasa ter dolo\u010dbami o standardih zdravja in varnosti.<\/li>\n<li>Izobra\u017eevanje potro\u0161nikov: Izobra\u017eevanje o vplivu nakupnih odlo\u010ditev lahko ustvari povpra\u0161evanje po eti\u010dno proizvedenem tekstilu.<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Povzetek eti\u010dnih vidikov<\/h3>\n<ul>\n<li>Trajnostno pridobivanje virov: Povpra\u0161evanje po tekstilu iz trajnostnih in okolju prijaznih materialov, kot so ekolo\u0161ki bomba\u017e, recikliran poliester in bambus, nara\u0161\u010da z namenom zmanj\u0161anja okoljskega vpliva.<\/li>\n<li>Po\u0161tena trgovina: Eti\u010dni potro\u0161niki pogosto i\u0161\u010dejo tekstil, proizveden v skladu z na\u010deli po\u0161tene trgovine, kar zagotavlja, da proizvajalci prejmejo pravi\u010dno pla\u010dilo in upo\u0161tevajo eti\u010dne delovne pogoje.<\/li>\n<li>Certifikati: Razli\u010dni certifikati, kot sta GOTS (Global Organic Textile Standard) in OEKO-TEX, zagotavljajo, da tekstil izpolnjuje dolo\u010dene okoljske in socialne kriterije.<\/li>\n<li>Korporativna odgovornost: Od podjetij se vse bolj pri\u010dakuje, da prevzamejo odgovornost za svoje dobavne verige ter zagotovijo preglednost, odgovornost in upo\u0161tevanje eti\u010dnih standardov v celotnih proizvodnih procesih.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prispevek je povzetek prvega izobra\u017eevanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti \u201cTrain the trainer\u201d (usposabljanje izobra\u017eevalcev). Izraz \u00bbokoljski odtis\u00ab zajema ekolo\u0161ki vpliv \u010dlove\u0161kih dejavnosti in razkriva, v kolik\u0161ni meri na\u0161e dejavnosti vplivajo na naravno okolje&#8230;.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":2270,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2385","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oikodomisi-dynamikou-m3"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2385","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2385"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2385\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2387,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2385\/revisions\/2387"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2270"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2385"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2385"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/knowledge.verdeinmed.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}