Okoljske in družbene posledice tekstilne industrije
Prispevek je povzetek prvega izobraževanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti “Train the trainer” (usposabljanje izobraževalcev).
Izraz »okoljski odtis« zajema ekološki vpliv človeških dejavnosti in razkriva, v kolikšni meri naše dejavnosti vplivajo na naravno okolje. V kontekstu tekstilne industrije okoljski odtis pomeni kumulativni vpliv tekstilnih proizvodnih procesov na okolje, ki vključuje porabo virov, onesnaževanje in nastajanje odpadkov. Poraba virov v tekstilni industriji je pomemben okoljski problem, ki vpliva na porabo vode, zemlje, energije in surovin.
V letu 2020 je poraba tekstila na osebo v EU povprečno zahtevala 9 kubičnih metrov vode, 400 kvadratnih metrov zemlje in 391 kilogramov surovin (Evropski parlament, 2021).
Več: Textiles | In-depth topics | European Environment Agency (EEA)
Poraba vode
Vpliv tekstilne industrije na vodne vire sega daleč preko njenega 10-odstotnega deleža v svetovni porabi vode. Voda ima ključno vlogo, zlasti v procesih, kot so pranje, barvanje in dodelava.
Te faze pogosto vključujejo obsežno porabo vode za čiščenje tkanin, nanašanje barvil in končnih obdelav ter doseganje želenih tekstur in videza. Na žalost ta odvisnost od vode pogosto vodi do znatnega izpusta odpadne vode, polne kemikalij, barvil in drugih onesnaževalcev, kar predstavlja resne okoljske izzive.
Vir: Assessing environmental impact of textile production with water alkalization footprint
(Chen at al., 2020)
Poraba energije:
Poraba energije v tekstilni industriji se razteza čez celoten proizvodni cikel, od proizvodnje do prevoza, kar znatno prispeva k vplivu na okolje. Proizvodni procesi v tekstilni industriji zahtevajo velike količine energije za predelavo surovin v končne tekstilne izdelke. Poleg tega se energija porablja za prevoz surovin do proizvodnih obratov, prevoz končnih izdelkov na trg in transport odpadkov, ki nastanejo med proizvodnjo, do odlagališč.
Poraba surovin
Odvisnost tekstilne industrije od surovin, kot sta nafta in plin, poudarja njeno pomembno vlogo v svetovni porabi virov. Industrija, ki predstavlja približno 1,35 % svetovne porabe nafte, je odvisna od fosilnih goriv ne le za proizvodnjo energije, ampak tudi za proizvodnjo sintetičnih vlaken. Proizvodnja sintetičnih vlaken prispeva k emisijam toplogrednih plinov in degradaciji okolja, povezani s pridobivanjem in predelavo fosilnih goriv.
Poleg tega imata pridobivanje in predelava surovin, kot je bombaž, pomembne posledice za okolje. Pridelava bombaža je še posebej znana po intenzivni uporabi vode in pesticidov, saj porabi več pesticidov kot katerakoli druga kultura. Ocenjuje se, da bombaž predstavlja 25 % svetovne porabe insekticidov in 10 % celotne porabe pesticidov.
Regulacija dela in delovnih pogojev v tekstilni industriji
Tekstilna industrija v mnogih državah predstavlja temelj gospodarskega razvoja in zaposlovanja. V mnogih državah v razvoju so tekstilne tovarne znane po slabih delovnih pogojih, neregulirani delovni politiki, nizkih plačah in neustreznim varnostnim ukrepom.
Otroško delo ostaja prisotno v tekstilnem sektorju, zlasti v ekonomsko šibkejših državah s slabo delovno zakonodajo. Mednarodna organizacija dela (International Labour organisation – LIO) otroško delo na splošno opredeljuje kot „delo, ki ga opravljajo posamezniki med 5. in 18. letom starosti in ki krši človekove pravice, varnost ter možnosti izobraževanja”.
Koraki proti trajnostni tekstilni industriji: Nižanje globalnega okoljskega vpliva
Naslavljanje okoljskega odtisa tekstilne industrije v globalnem merilu zahteva večplasten pristop, ki vključuje trajnostne prakse, tehnološke inovacije in sistemske spremembe v celotni dobavni verigi.
Spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks v procesu pridobivanja naravnih surovin (bombaž, lan, volna…), vključno z ekološkim kmetovanjem in omejeno uporabo sredstev za zatiranje škodljivcev, lahko bistveno zmanjša uporabo pesticidov in gnojil. Poudarjanje in spodbujanje gojenja alternativnih, manj intenzivnih vlaken, kot sta konoplja in bambus, lahko prav tako niža okoljsko obremenitve.
Poleg tega lahko raziskovanje drugih naravnih virov iz kmetijsko-živilske verige, kot so kmetijski ostanki in stranski proizvodi, postane nov trajnosten in inovativen pristop za tekstilno industrijo.
Napredek v procesih tekstilne proizvodnje z uvajanjem čistejših tehnologij in vpeljavo obnovljivih virov energije je ključnega pomena. Sistemi zaprtega kroga in uporaba nestrupenih kemikalij bi morali postati standardna praksa za zmanjšanje nevarnih odpadkov in emisij.
Koraki proti bolj etičnim delovnim praksam in pogojem dela v globalni tekstilni industriji
- Krepitev preglednosti in odgovornosti v celotni dobavni verigi: Uvedba tehnologije blockchain lahko omogoči sledenje materialom in delovnim praksam v realnem času ter zagotovi odgovornost na vsaki stopnji proizvodnje.
- Spodbujanje sodelovanja: Sodelovanje med blagovnimi znamkami, proizvajalci in organizacijami za varstvo delavskih pravic je ključno za doseganje pomembnih sprememb.
- Krepitev regulativnih okvirov in uveljavljanje delovne zakonodaje: To sta bistvena koraka k spodbujanju dostojnih delovnih pogojev. Vlade morajo sprejeti in uveljaviti delovne predpise, vključno z zakoni o minimalni plači, omejitvami delovnega časa ter določbami o standardih zdravja in varnosti.
- Izobraževanje potrošnikov: Izobraževanje o vplivu nakupnih odločitev lahko ustvari povpraševanje po etično proizvedenem tekstilu.
Povzetek etičnih vidikov
- Trajnostno pridobivanje virov: Povpraševanje po tekstilu iz trajnostnih in okolju prijaznih materialov, kot so ekološki bombaž, recikliran poliester in bambus, narašča z namenom zmanjšanja okoljskega vpliva.
- Poštena trgovina: Etični potrošniki pogosto iščejo tekstil, proizveden v skladu z načeli poštene trgovine, kar zagotavlja, da proizvajalci prejmejo pravično plačilo in upoštevajo etične delovne pogoje.
- Certifikati: Različni certifikati, kot sta GOTS (Global Organic Textile Standard) in OEKO-TEX, zagotavljajo, da tekstil izpolnjuje določene okoljske in socialne kriterije.
- Korporativna odgovornost: Od podjetij se vse bolj pričakuje, da prevzamejo odgovornost za svoje dobavne verige ter zagotovijo preglednost, odgovornost in upoštevanje etičnih standardov v celotnih proizvodnih procesih.
