Globalne dimenzije tekstila
Prispevek je povzetek prvega izobraževanja, organiziranega v sklopu projekta Verde in Med, pod organizacijo tekstilnega clustra CITEVE (Portugalska), v sklopu aktivnosti “Train the trainer” (usposabljanje izobraževalcev).
Tekstilni ekosistem
Globalni tekstilni ekosistem sestavljajo industrije tekstila, oblačil, usnja in obutve (TCLF), ki sodijo med najbolj globalizirane vrednostne verige. Tekstilna industrija zajema pridelavo/izdelavo n preoblikovanje naravnih in umetnih vlaken v proizvodnjo končnih iizdelkov. Tekstilni proizvodi, opredeljeni kot tisti, ki vsebujejo vsaj 80 % tekstilnih vlaken po teži izdelka, vključujejo oblačila in modne dodatke, gospodinjske in tehnične tekstilije.
Globalna tekstilna industrija v številkah
• 147 miljarde € prometa
• 1,3 miliona zaposlenih
• 58 miljarde € izvoza
• 5 miljard € investicij
• 143.000 podjetji (67% oblačilnih in 33% tekstilnih podjetji)
• 106 miljarde € uvoza
Tržni trendi
• Alternativni tekstili
• Pametni tekstili
• Napredna proizvodnja oblačil
• Trajnostna dobavna veriga
• Prilagajanje in personalizacija
• 3D tehnologije
• Umetna inteligenca in podatkovna analitika
• »Immersive Fashion« (uporaba VR tehnologije)
Segmenti gospodarstva v razvoju
- Krožno gospodarstvo: Uporablja znanost, tehnologijo in inovacije za povečanje učinkovitosti z načrtovanjem za reciklabilnost in ponovno uporabo ob koncu življenjskega cikla izdelka ter z odpravo odpadkov in onesnaževanja iz proizvodnih sistemov.
- Bio-ekonomija: Temelji na obnovljivih bioloških virih s kopnega in morja, kot so pridelki, gozdovi, ribe, živali in mikroorganizmi, za proizvodnjo hrane, materialov in energije.
- Modra ekonomija: Gre za koncept zelene ekonomije, prilagojene morskemu gospodarstvu, ki bi lahko koristil številnim malim otoškim državam v razvoju (SIDS) z obsežnimi morskimi viri ter državam v razvoju z dolgimi obalnimi območji.
- Kreativna ekonomija: Gre za trgovino, delo in proizvodnjo v kreativnih industrijah, ki podpirajo trajnostno podjetništvo ter opolnomočijo inovatorje – zlasti generacijo, ki je odraščala v digitalni dobi.
Ključni akterji
• Odločevalci: Zakonodaja, uredba, zelena obdavčitev, orodja za boljše ravnovesje in počasnejši sistem
• Industrija: Preprečevanje odpadkov in prekomerne proizvodnje, vlagajte v ogljično nevtralne/ekološke tehnologije, spodbujanje »zaprtega kroga« materialov, storitev, preglednost dobavne verige.
• Trgovina: Novi poslovni modeli za podporo počasnejši porabi surovin, novi sistemi oblikovanja cen, ki upoštevajo vpliv izdelka na okolje.
• Potrošniki: Podaljšanje življenjske dobe izdelkov, zavestna potrošnja, počasnejša potrošnja.
Dinamika globalne dobavne verige
- Industrijska simbioza: Odpadki iz določenih industrij, npr. kmetijski odpadki, se lahko uporabijo za proizvodnjo surovin za vlakna/prejo (bananina, ananasova vlakna).
- Eko-dizajn in eko-inženiring: Zmanjšati okoljski vpliv ter se odzvati na nove zakonodajne zahteve.
- Transparentnost in sledljivost: Zaupanje med potrošniki in blagovnimi znamkami; trajnostni vzorci proizvodnje in potrošnje.
- Digitazlizacija: Spreminja trajnost in učinkovito rabo virov v proizvodnji.
